Naš šolski sistem se vedno bolj kaže kot usmerjeno šolanje nizko kvalitetnih kadrov, ki bodo zapolnili spodnji razumski razred.

Načrt je, da po vzoru zahodnega razmišljanja uničimo srednji razred, višji pa bo tako ali tako z, običajno nakradenim denarjem, tvoril višji, nedotakljivi razred. Ta vzorec so že pred časom začeli uveljavljati v Združenih državah Amerike, Evropa oziroma njen zahodni del ga tudi že »uspešno« uveljavlja, k nam pa priteka skozi vse pore. V šolah učitelji, če posebej pa ravnatelji nimajo avtoritete, saj jih učenci v spremstvu odvetnikov nadzorujejo in stiskajo. Pa vendar imamo v slovenskem jeziku lepe izraze z nedvoumnim pomenom. Učenec je tisti, ki se uči in se mora učiti, zdaj je že tisti ki določa kako in kaj. Učitelj je tisti ki uči, poučuje, in je njegova naloga da učencu v glavo vlije čim več znanja. No tukaj smo že pri prvi oviri, ko učitelj misli da je predavatelj in ne zgolj učitelj. Učitelj mora učencu dajati osnovno znanje, ne pa zgolj napotek kje naj si kaj prebere in naj mu starši razložijo za kaj gre. Ko si učenec nabere osnove, mu predavatelj na višji stopnji nadgrajuje znanje. Pa se to začne že v osnovnih šolah in nadaljuje v srednjih. Najbolj pomembno je upoštevanje nekih bedastih, nenaravnih norm in spolnih usmeritev, ali celo politikantskih uklanjanj liberalnim »evropskim« normam življenja. Zato niti ni čudno, da kakor so mi povedali prizadeti, ravnateljica Srednje ekonomske šole v Ljubljani, Andreja Tamše, dovoljuje vnos mohamedanske vere v razred, ko dovoljuje v črno zavite glave deklet. Na nižjih stopnjah šole otroke usmerjajo oziroma uničujejo pomen družine, očeta, matere in namesto spoštovanja staršev uvajajo solidarnost. Otroci imajo samo pravice in nobenih dolžnosti, mladi se tega oprijemajo, nivo spoštovanja upada, znanja je vedno manj. Inteligenčni kvocient našega naroda je v zadnjih nekaj deset letih padel kar za precej mest. Namen vladajočih neoliberalnih krogov se počasi dosega.Trend uničevanja znanja, umetniške in kulturne podstati naših dijakov je viden prav povsod. Podleganje zaslužkarstvu in kapitalu se kaže povsod, tudi pri Križankah, kjer hoče direktor Festivala Ljubljana gospod Brlek, ob pomoči in podpori določenih levičarskih soroševskih liberalističnih krogov, iz Križank izgnati najbolj prominentno tovrstno šolo, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Tako imenovana umetniška gimnazija, ki je dala našemu in širšemu prostoru velika imena naj bi se spremenila v elitna stanovanja!? Svinjarija brez primere! Seveda ima zgodba temelje pri stranki SD, ko je takratni minister Lukšič županu Jankoviću prepisal pol Križank, enostavno povedano.Zavožen šolski sistem bi se dal popraviti, če bi za to bila želja. Ampak težko bo, če gremo po nekakšni izobraževalni uravnilovki, ko ne upoštevamo specifičnost posameznih učencev ampak gremo po principu najnižjega skupnega imenovalca. Dajmo dijakom možnost izbire, če bi nekdo želel biti električar ali vodovodar, naj mu omogočimo njemu želeno izobrazbo s poklicno šolo. Če je kakšen dijak nadarjen za jezike, zakaj je glavni predmet na maturi matematika? Če koga zanima biologija, zemljepis, zgodovina glasba, in podobno, zakaj je glavni predmet matematika. Kaj naši šolniški veleumi res mislijo da bo violinist na koncertu reševal enačbe z dvema neznankama? V normalnem svetu bo igral na primer Brahmsa ali Šostakoviča. Na ta način izgubljamo najboljše kadre. In kam gredo? V privatne šole in nato čim prej v tujino. Seveda naše vodilne gospode to ne zanima. Samo da bo v šolah na vsakem koraku pravilnik o enakosti spolov. Kreteni, kaj ne vedo da sta spola enakopravna in ne enaka!?Skrajni čas je da uredimo kar nekaj zadev: prva je zagotovo, da izobrazimo učitelje (vsaj po večini). V mnogih deželah  je biti učitelj časten poklic, ki pa pred nastopom položaja zahteva kar nekaj preverjanj. Vsakdo pač ne more (in ne sme) učiti mladega rodu. V koš zmetati tistih nekaj tisoč raznih odlokov, podzakonskih aktov, smešnih zakonov in šolstvo nasploh poenostaviti.  Ravnateljem in učiteljem (seveda tistim normalnim) zagotoviti status in kompetence. Spremeniti učne načrte do te mere, da damo poudarek zgodovini in slovenskemu jeziku. Pa ne slovnici, ampak izobraževanju v tej smeri, da bodo dijaki znali pravilno pisati in da bodo vsaj malo vedeli da je bil tudi Fran Govekar pisatelj, da je bila slovenska Karantanija najbolj razvita država tistega časa, da je celo ameriška ustava kopirala štiri člene karantanskih pravil in jih uvrstila v svoj dokument. Brez poznavanja svojega jezika in svoje zgodovine, nam ni prihodnosti. Ni ponosa na ustvarjanje lastnih prednikov, matematika tu ne bo prav nič pomagala.Če hočemo slovenski narod obvarovati, se moramo potrudit, spremenit marsikaj in predvsem ne po