Slovenija je dežela, ki ima ogromno lesa, žal smo pri lesu zelo slabi gospodarji, a to je zgodba za kdaj drugič.

Kljub temu, da so na trgu različne ograjevale naprave, se večino Slovencev še vedno greje na drva.

Ko že omenjeno, smo na področju lesa zelo slabi gospodarji, zato je praksa pri prodaji lesa za ogrevanje temu primerna. Oseba, ki prodaja tovrstni les je obdavčena glede na »pravni« status, ki ga ima. Če torej poleg prodaje lesa, opravlja še kakšno drugo dejavnost in njegovi prihodki na letni ravni presegajo magično mejo in so zaradi tega davčni zavezanci, morajo na računu obračunati 20 % davek. Če je oseba t. i. pavšalist, pa njegov znesek znaša zgolj 9,5 %. Tisti, ki pa to počne na »črno« ne plača davka. Komu v škodo je ta razlika ni treba pojasnjevati.

Cena energentov raste v nebo, logično je pričakovati, da bodo cene lesa za ogrevanje tudi narastla. Posledično veliko število ljudi, ki se ogreva na les, tehta o tem, kdaj se greti in kako najvarčnejše porabiti težko kupljeno zalogo. Marsikje je le-ta bora in zadošča le za nekaj tednov.

V upanju, da bi pripomogli k vsaj kakšnemu kubiku klafter, briket za ogrevanje … več, smo vložili pobudo, da se davek na les za ogrevanje poenoti. Na ta način, bi marsikje bil les za ogrevanje cenejši.

VSEBINA PISNE POSLANSKE POBUDE

Epidemija je posegla na vsa področja našega življenja. Ko je bila lani razglašena epidemija in se je zapiralo gospodarstvo, je bilo jasno, da posledice bodo. Vlada je uspešno gasila ogenj, a posledice požara so vidne šele sedaj.

Že lani se je poročalo, da prihaja do počasnih podražitev in da cene energentov naraščajo. Zelo malo ljudi je zmoglo ali znalo povezati, da bodo zaradi tega narasle tudi ostale cene. Tako smo priča podražitvam na vseh področjih.

Dnevi so vse hladnejši in večina državljanov je začela kuriti. Glede na to, da so je vse podražilo, so se podražili tudi energenti. Po vsem svetu in jasno je, da tukaj ni nekega velikega manevrskega prostora.

Vlada je sicer včeraj sprejela uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katerim je znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja. Torej omejila je maržo distributerjev na maksimalno šest centov na liter kurilnega olja.

Menim pa, da imamo še kar nekaj možnosti, da stopimo na proti ljudem in jim pomagamo v tem, za mnoge težkem finančnem obdobju. Če podatki držijo se vsaj 50 odstotkov Slovencev ogreva z lesom – torej ali z drvmi, sekanci, lesenimi briketi ali lesnimi peleti.

Slovenija je konec koncev dežela gozda, po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije gozd prekriva kar 58 odstotkov naše dežele. Kljub temu, da ogrevanje z lesom ni najcenejši način ogrevanja, pa je za ljudi, ki si ne morajo privoščiti drugačnega način, edini način, da lahko vsaj delno zagrejejo svoje domove.

Del le-teh potem les pridobi iz svojih gozdov, del jih kupi pri kmetih in del v trgovinah. Ravno pri kmetih pa se zadeve malce zapletejo. Dokler gre za t. i. nakup po mizo, nihče ne plača davka. Da je tovrstna praksa dokaj pogosta, pa je mogoče razlog iskati v različnih davkih, ki so na koncu zapisani na računu – torej DDV.

Če je kmet normiranec, t. i. pavšalist le-ta obračuna davek v višini 9,5 %, kmet, ki je pa davčni zavezanec, pa 22 %. Če želijo bili kmetje konkurenčni med seboj, ter potrošnikom ponuditi sprejemljivo ceno morajo iti sebi v škodo. Glede na to, da je tudi za kmete zadnje leto kaotično, ter so bili konstantno na udaru – pridelke so jim klesali naravni pojavi, divje živali, zveri, zaprtje države, da niso mogli prodajati šolam, vrtcem … za pikico na i, je še letos letina slaba.

Zato podajam pobudo:

Da se stopnja DDV lesa za ogrevanje (drva, sekanci, leseni briketi, lesni peleti) poenoti za vse prodajalce tega na 9,5 %, z zavezo, da bodo trenutno prodajno osnovo ohranili na isti vrednosti.

Na ta način bi se pomagalo tako kmetom, ki se v času epidemije dobili bore malo ugodnosti, hkrati bi se preprečila kakšna siva ekonomija in tudi to, da se cena lesa za ogrevanje ni bi drastično zvišalo, kot so se ostali energenti.

Jani Ivanuša,

poslanec