Narava zadnja leta vestno kaže svojo moč.
Da se iz tega nismo nič naučili ni treba pisati, a vendar so letošnje ujme uničevale pridelke po vsej Sloveniji. Spomladi smo bili priča pozebi in vlada je sprejela ukrep, da se bo poskrbelo za škodo. Celo podaljšala je rok za prijavo škode. Če se smemo pohvaliti, je tudi vprašanje našega podpredsednika Janija Ivanuša ministru za kmetijstvo pripomoglo k temu.
A narava je od spomladi do danes pokazala večkrat svojo moč in uničila pridelke – od hmelja do koruze. Marsikatera družina je na ta način ostala brez nujnega letnega prihodka. Zaradi tega je ravno Jani Ivanuša podal pobudo, da vlada sprejme ukrepe za saniranje škode, ki je nastala v ujmah od spomladi dalje.
Celotno poslansko pobudo si lahko preberete v nadaljevanju.
Kmetijstvo je v zadnjih nekaj letih doživelo veliko udarcev. Zveri, divje živali, naravne katastrofe – suše, poplave, pozebe, toče, slabe letine, damping na trgu in nenazadnje epidemija, do onemogočila normalno delovanje kmetom, pridelovalcem in predelovalcem, saj svojih izdelkov niso mogli več prodajati v izobraževalne ustanove, v nekem obdobju niso mogli izdelke ponuditi niti tujemu trgu, posledično se marsikateri kmet, predelovalec in pridelovalec ubada z eksistenčno krizo in tehta kako dalje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v juliju stopila le-tem naproti z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021, ter v preteklem tednu celo podaljšalo rok za prijavo škode.
Žal pa je v letošnjem letu narava ljudem »ponagajala« še večkrat. Samo od aprila dalje, pa do danes je:
V četrtek, 27. maja 2021 je Slovenijo prešla hladna fronta, posledično je nastala toča uničevala vrtnine, vinograde ter nekatere poljščine, voda je zalivala kleti, veter pa je podiral drevesa. Škoda je nastala na območju Domžal, Lovrenca na Pohorju, Radelj ob Dravi, Slovenskih Konjic, Trebnjega, Novega mesta, Gornje Radgone, Mirne Peči in še kje na območju jugovzhodne Slovenije, Posavja, Koroške, Savinjske, Podravja in osrednje Slovenije.
Zadnji vikend v juliju – 30., 31. julij in 1. avgust je postregel z pestrim vremenskim dogajanjem po celotni državi. V soboto nas je presenetila prva močnejša supercelična nevihta, ki je v pasu neviht prepotovala celotno državo. Linijo oz. pas neviht je spremljal močnejši nevihtni piš in tudi debelejša toča, ki sta naredila veliko škode. Prizadeta območja so tako bila Cerkno, Kobarid, Slovenske Konjice, Železniki, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Ljubljana, Zagorje, Laško, Tolmin, Vitanje, Vojnik, Zreče, Lovrenc na Pohorju, Oplotnica, Rače – Fram, Slovenska Bistrica, Juršinci, Majšperk, Trbovlje in Lukovica.
V nedeljo, 8. avgusta 2021 so v severovzhodnem delu države bili lokalni močnejši nalivi s točo, močnejši piši vetra in udari strel. Škodo so za sabo pustili na območje Žalca, Celja, Prebolda, Laškega in Litije. Ta dan je močno neurje s točo zajelo tudi gorenjsko, najhuje je bilo na območju Kamnika in Komende.
V nedeljo, 15. avgusta 2021 so severovzhod države zajela močna neurja s točo, ki je pustila posledice na območju Ormoža, Radencev, Gornje Radgone, Apač, Svete Ane, Šentilja, v Murski Soboti v Rakičanu, Majšperku, Trnovske vasi, Ptujski Gori in Voličini.
V nedeljo, 15. avgusta 2021 je močno deževje zajelo tudi Posavje. Podatki Agencije Republike Slovenije kažejo, da je čez del krške občine zapihalo več kot 100 kilometrov na uro, največji zabeležen sunek je divjal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, in za sabo puščalo veliko škodo, tako na objektih, premičninah, kot tudi na kmetijskih površinah.
V sredo, 29. septembra 2021 je močno neurje s točo zajelo celotno Slovenije, najhujše je bilo v Ljubljani, Žalcu, Laškem, v občini Rogašovci, Puconci, Odranci, Murski Soboti, Ljutomeru, Cankovo, Beltinci, Gresovščak, Radomerje, Spodnji Kamenščak, Lendavi.
Zaradi naštetega dajem pobudo vladi, da se pripravi zakon/ukrep, ki bo omogočil odpravo posledic nastale škode zaradi vseh ujem, ki so pestile slovenski prostor in na ta način omogočil kmetom, pridelovalcem in predelovalcem obstoj.