Lahko rečem samo: ”O, moj bog.” Pa nisem veren, vsaj v tradicionalnem smislu ne.

Verjamem pa v neko kozmično razsežnost, ki ne deluje izključno po principu matematične verjetnosti. Ne more biti celotno vesolje ujeto v Drakovi enačbi. In verjamem v vrednote, ki bi jih morali vsi ponotranjiti. V poštenost, iskrenost in resnicoljubnost. Ne laži, ne kradi, spoštuj druge, ne ubijaj … To so življenjski aksiomi, ki jih živim.Zato mi je nedoumljivo, ko sem v poklicu (politiki), in ko se sklicujem na to univerzalno energijo, doživel popolni obrat vredot. Pa ne pri vseh, da ne bo pomote. In še najbolj se ta absurdna obratnost pokaže na soočenjih. To organsko branjenje svojih ”nazorov” za ceno dejstev in resnice. Fiat iustitia pereat mundus (Naj bo pravica, pa čeprav svet propade) je izrek Ferdinanda I., svetega rimskega cesarja, ki je na osnovi te filozofije, da je nadziral družbo (podanike), sprejemal odločitve, ne glede na njihove posledice. Ker je bila pravica po Ferdinandu le v njegovih rokah, torej njemu lastna. Res je, pravica ima mnogo obrazov in mnogo oči, čeprav je pregovorno slepa, ampak posledice so v sodobnem svet podvržene kritiki in ocenjevanju. Vsaj morale bi biti. Zato kot posamezniki tudi lahko podajamo moralne sodbe. Ker bi morale biti odločitve sprejete v luči univezalnih moralnih načel.Resnica, vsaj z mojega zornega kota, pa je drugačna. Če nekomu dokažemo, da je lagal, si lahko rečemo, pa kaj potem. Res je, ampak če te laži izrekajo najvišji nosilci oblasti, ki bi morali biti predvsem moralne avtoritete zaradi osnovne kredibilnosti, potem je laž absolutno nedopustna. Tudi v luči absolutizma zadnjih dveh let. Ravno tako so nedopustni drugi ”zdrsi”, kot so korupcija, klientelizem, zloraba položaja. Kljub vsemu imajo ti ljudje še vedno obraz postaviti se na ogled in izbiro ljudstvu. V svoji manipulatorski maniri so celo zapeljali somišljenike. In ti jim verjamejo.Ne morem ocenjevati razlogov te naivnosti. Ne morem jih tudi tlačiti v isti koš. Ne morem jih obsojati, lahko pa povem svoje. Vaši vodje, kot so Janez Ivan Janša, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec, lahko jih dodajate po lastni presoji, so dokazano lagali. Večkrat. In to ne za narodov blagor. Lagali so zase in za svoje egoistične vzgibe. S podporo lažem pa prevzemate to breme nase. Tudi odgovornost.Vem, kaj bo odmevalo z druge strani. Da sem komunajzar, levuhar, lažnivec, manipulator, da sem nespoštljiv … Tudi tukaj lahko dodajate vrednostne pridevnike, ampak kar govorim, ne govorim na pamet. Zato me nihče izmed teh, ki sem jih prej naštel, tudi ni tožil. Ker vedo, da lahko svoje trditve dokažem. Z dokumenti, papirnatimi sledmi, s pričami … Enako kot za laži, velja tudi za druge hude obtožbe.Kljub svojemu netradicionalnemu nadzemeljskem prepričanju, pa verjamem v karmo. Verjamem, da se dobro vrača z dobrim, slabo se pa slej ko prej plača. Zato se, dan preden umolknem za 43 ur, prepuščam univerzalnim silam matematike in D’Hondtovim izračunom z zavedanjem, da bo vse dobro. Ker je ”dobro” edina izbira. Kar bo, bo. Vse ima svoj prostor in svoj namen.Vse dobro Sloveniji, celemu svetu in tudi vesolju, ne glede na to, v kaj verjamete, kaj ste ali boste obkrožali na papirjih, ki določajo našo prihodnost. In če boste na listku obkrožili mene, boste dobili točno to, kar ste videli v zadnjih štirih letih. Nekoga, ki mu resnično ni vseeno, in ki združuje emocije in razum v ključne odločitve. Ki mu je prekleto mar, če zaradi prej omenjene pravice (iustitie) propade svet. Če ste dober človek, imate v meni zaveznika in podpornika.Rad vas imam. Vse skupaj in vsakega posebej. Vse dobro,