Moj je v znanju in ravno ustrezna izobrazba je dostikrat tista, ki te lahko povede iz začaranega kroga revščine in nekih kulturnih vzorcev.

Malo je otrok, ki čuti, da jih tam zunaj čaka nekaj več, nekaj drugačnega. Pa naj govorimo o otrocih Slovencev, Romov, Albancev, Srbov, Američanov…

Dosedanje raziskave so pokazale, da so za otrokov razvoj najbolj pomembne zgodnja leta. Tam si pridobi vse vzorce za nadaljnjo pot. Tudi to, kako se v neki okolici vesti, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Če je ta okolica zaprta skupnost, s svojo specifično kulturo in načinom življenja, takšen otrok zelo težko postane tisto nekaj več. Nekaj takšnega se dogaja v nekaterih romskih skupnostih po Sloveniji. Tako potem beremo grozovite zgodbe, da so romski otroci napadli neromske otroke, da jih ustranjujejo, kradejo. Staršem pa je šola prej nujno zlo, kot nekaj kar bi bilo smiselnega.

Večino romskih otrok se sreča s slovenskim izobraževalnim sistemom šele v prvem razredu, zato niti ne preseneča podatek, da v Sloveniji kar 50 % romskih otrok ne zaključi osnovnošolskega izobraževanja. Pilotni projekti in raziskave so pokazale, da če bi se te otroke vključilo še v predšolsko vzgojo, bi bil odstotek višji, posledično bi več romskih otrok imelo možnost razvoja in asimilacije s slovensko kulturo.

Ravno, ker je to predšolsko obdobje tako pomembno, smo v Slovenski Nacionalni Stranki dali pobudo, da se zakonje uredi tako, da je predšolska vzgoja, vsaj leto pred nastopom v prvi razred, za Rome odredi kot obvezno. Celotno pobudo si lahko preberete v nadaljevanju.

VSEBINA PISNE POSLANSKE POBUDE

Konvencija o otrokovih pravicah OZN (2009) v 29. členu navaja, da mora biti otrokovo Izobraževanje usmerjeno »k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti ter umskih in telesnih sposobnosti, h krepitvi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin /…/, h krepitvi spoštovanja /…/ njegove kulturne identitete, jezika in vrednot, nacionalnih vrednot države, v kateri otrok prebiva, države, iz katere morda izhaja, in do civilizacij, različnih od njegove.«

Na ta način države pogodbenice, kamor spada tudi Slovenija, pripomorejo k izkoreninjanju neizobraženosti oziroma neznanja in tudi k zmanjševanju nepismenosti. Posledično se otrokom, kasneje odraslim osebam omogoča možnost, da na legalen način pridobijo svoje imetje in si lahko ustvarijo človeka vredno življenje.

Ljudi, ki imajo različne kulturne, verske, etnične in jezikovne korenine, je za vsako državo velik izziv. Vse pogosteje se namreč srečujemo z vprašanjem, kako doseči njihovo integracijo v večinsko družbo. Vzpostavitev ustrezne integracije se lahko doseže s primerno primarno in sekundarno socializacijo in tudi s procesom kasnejše resocializacije odraslih. Glavno vlogo v teh procesih ima sistem vzgoje in izobraževanja.

V srednji in vzhodni Evropi diskriminatorni ter neinkluzivni šolski sistemi romskim otrokom pogosto sistematično onemogočajo in odvzemajo njihovo pravico do izobraževanja. V večini evropskih držav osnovno šolo zaključi le okrog 20 % romskih otrok v primerjavi z 90 % neromskih otrok. Mnogo romskih otrok je usmerjenih v šole s prilagojenim programom in v razrede za otroke s posebnimi potrebami. Veliko romskih otrok v prvi razred vstopi brez predhodne vključenosti v sisteme predšolske vzgoje oziroma varstva kar se kaže v pomanjkanju zgodnjega opismenjevanja in posledično v težavah pri učenju uradnega jezika. Rezultat je vključenost v šole za otroke s posebnimi potrebami – prestop v redne šole je za tem praktično nemogoč

Veliko Romov je na ta način ujetih v začaran krog; vsako leto približno 50 % romskih učencev ne zaključi obveznega šolanja, kar onemogoča uspešno vključitev v trg dela in posledično privede do socialne izključenosti.

Večina romskih otrok je vključenih v osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, kar je dokaz močnih segregacijskih politik v Evropi, vendar na drugi strani romski starši sami raje izbirajo posebne šole, predvsem zaradi negativnih izkušenj, ki so jih bili deležni v rednih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poleg tega romske družine otroke že zgodaj aktivirajo: dekleta morajo sodelovati v gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke, fantje pa morajo k skupnosti prispevali z delom in finančnim oskrbovanjem družine. Ob tem je nujno, da se poudari, da se romske otroke uri tudi za kraje v trgovini, po domovih, ustrahovanja ipd.. Šola je zato ovira v ohranjanju specifičnih kulturnih vzorcev. Veliko romskih družin zato uporablja samo izključevanja iz šolskega sistema, ki ga razumejo kot grožnjo ohranjanju romskih vrednot in praks. Vsaka nova spretnost ali znanje, ki ga otrok v šoli pridobi, tako predstavlja korak stran od romske skupnosti.

Kot dober mehanizem za lažjo integracijo romske kulture v slovenski izobraževalni sistem in tudi za večjo prepoznavnost romske kulture se je vsaj na papirju pozitivno izkazalo zaposlovanje romskih pomočnikov ali svetovalcev. Primarna vloga romskih pomočnikov naj bi bila predvsem premostitev komunikacijske vrzeli med strokovnimi delavci in otroki večinske populacije ter romskimi otroki in njihovimi starši. Poleg tega naj bi romskim otrokom pomagajo pri prilagajanju na novo okolje in kulturo ter s tem zmanjšujejo njihovo segregacijo in odtujenost od ostalih otrok. Najpogosteje je romski pomočnik tudi sam Rom, ki je za opravljanje tega dela opravil obvezno usposabljanje. Podobno delo opravljajo tudi romski svetovalci, katerih glavna naloga je povezovanje romske skupnosti in izobraževalne ustanove ter mediacija in reševanje nesoglasij med slednjimi.

V Sloveniji so bili prvi romski pomočniki v vrtcih zaposleni že leta 2004. V Strategiji vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji je opredeljeno, da naj bi romski pomočnik v vrtcu ali šoli svoje delo opravljal na ravni oddelka, na ravni institucije (vrtec, šola) in na ravni romske skupnosti. Njegova vloga naj bi bila fleksibilna in se prilagajala potrebam vrtca ali šole.

Končno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom reševanje romske problematike v Sloveniji s poudarkom na socialni inkluzivnosti Romov v šolski sistem sicer ugotavlja, da vodstvo vseh osnovnih šol, ki imajo zaposlene romske pomočnike, v slednjih vidi veliko oporo in pomoč ter si v prihodnje želi zaposliti še več podobnega kadra.

Žal situacija na terenu in dejansko stanje rišeta drugačno sliko. Romski pomočniki so sicer dobrodošli, saj delno pomagajo, a ne v smeri izobraževanja Romov, ampak da je v razredu mir. Kar pa nekako ni osnovni namen izobraževanja Romov, niti same težnje po pomočnikih.

Pomembnejše kot samo šolsko okolje je predšolsko obdobje. Otrok je v tem razvojnem obdobju najbolj dovzeten za pridobivanje določenih spretnosti. Če to obdobje zamudi, je nadaljnje usvajanje veščin dolgotrajnejše in težavnejše. Problem predstavlja tudi pomanjkanje stimulativnega okolja in izpostavljenost dejavnikom tveganja, kar lahko privede do zaostanka v razvoju ključnih funkcij ter onemogoči, da otrok razvije vse svoje potenciale.

Evropska komisija poudarja, da je predšolska vzgoja temelj za uspešno vseživljenjsko učenje in za družbeno vključenost in kasnejšo zaposljivost, saj dopolnjuje vlogo primarne družine. Njenega dolgotrajnega vpliva zato ne moremo nadomestiti v kasnejših življenjskih obdobjih; ravno najzgodnejše izkušnje so namreč tiste, ki postavijo trdne temelje in vplivajo na to, da je učenje učinkovitejše. Poleg tega kvalitetna predšolska vzgoja vpliva na večjo motivacijo za nadaljnje učenje, kar zmanjšuje tveganje za opustitev šolanja in posledično brezposelnost ter revščino. Zgodnje otroštvo je torej »obdobje, ko lahko izobraževanje najmočneje vpliva na razvoj otroka in pomaga preprečevati prikrajšanost«.

Romski otroci prihajajo iz ogroženih družin, v katerih je opaziti pomanjkanje kakovostnih spodbud, ki so nujne za otrokov optimalen razvoj. Če zraven prištejemo še spoznanja nevroloških znanosti, ki pripisujejo izjemen pomen predšolskemu obdobju, ugotovimo, kako pomembna je kakovost predšolskih programov, v katere so vključeni romski otroci.

Različne raziskave so ugotovile, da je eden izmed razlogov za neuspehe v osnovni šoli tudi nizka stopnja vključenosti romskih otrok v vrtec oziroma predšolske programe. Študije so pokazale, da je v predšolske programe pred vstopom v šolo vključenih približno 50 % romskih otrok in da vključenost romskih otrok v vrtec pomembno napoveduje njihovo učno uspešnost v osnovni šoli.

Projektov na področju vključevanja in inkluzije romskih otrok je bilo izvedenih že mnogo. Vse pa so pokazale pozitivne učinke pri romskih otrocih, ki so bili vključeni v predšolsko vzgojo.

V Sloveniji je obvezno samo osnovnošolsko izobraževanje, a glede na to, da so premnogi projekti in raziskave pokazale in dokazale, da vključitev romskih otrok v predšolsko vzgojo daje le pozitivne učinke in pomaga tako romski skupnosti, kot tudi slovenskim otrokom. Prvi dejansko dobijo možnost se izviti iz kulturnega kroga, ki je determinativen, drugim pa možnost za normalno izobraževanje. Namreč v zadnjem letu, čeravno je bilo šolanje na daljavo pogostejše, so romski otroci, predvsem na jugo države, množično ustrahovali, nadlegovali, bili tako ali drugače nasilni v šolah in do neromskih otrok.

Zaradi naštetega dajem pobudo:

»Da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravi in popravi ustrezne zakone, novele in priporočila, da se vpis v prvi razred osnovne šole pogoji z vsaj enoletnim rednim obiskom predšolske vzgoje. Po principu, ki je bil pred uvedbo devetletke, ko je bila mala šola predpogoj za vpis v osnovno šolo.«

Zmago Jelinčič Plemeniti,